Uvodnik

Domovina in država, dela iste zgodbe, a vendar različne. Slovenija. V Evropi.
 

Spoštujem mojo državo, ker mi zagotavlja varnost, omogoča z volilno pravico soodločanje o prihodnosti nas vseh, ker skrbi zame, ko sem v težavah, in ker v tujini nisem samo tujka, temveč državljanka ugledne države Slovenije.


Ljubim svojo domovino, ker je dom moji družini, ker so tu živeli moji predniki in me obkrožajo prijatelji, znanci, sodržavljani. Ljubim jo, ker je neskončno lepa, vedno nova in vedno moja.


Šola izobražuje in vzgaja. Je moč vzgojiti tudi za ljubezen?


Odnos do sočloveka, do domovine in države je temelj, na katerem gradimo družbo, njeno duhovno in materialno blaginjo. Empatičen človek s samorefleksijo kritično presoja stvarnost, v kateri je prostor zanj in za druge.


Brez domovini zavezanih ljudi ne bi imeli svoje države, saj ne bi nikoli nastala. Brez domovine ni središča in človek ostaja osamljen popotnik.


Odprta zgodba, ki je pred vami, vabi, da jo nadaljujete. S svojimi strokovnimi prispevki, zapisi in drugimi gradivi boste obogatili izobraževalno prakso, jo izboljševali in poskrbeli za znanje in vzgojo naših mladih.


Vabljeni k soustvarjanju!

Mojca Škrinjar


 
 
Kje, domovina, si?
Ali na poljih teh?
Še pod Triglavom, okrog Karavank?
Ali po plavžih si ali po rudnikih?
Tu? Preko morja? In ni ti meja?
Slutim te, čutim te.
Sanja poetova letala dolgo je let nad teboj, gledala, slušala, plakala, upala, izpraševala za tvojo skrivnost.


Oton Župančič, Duma